Trg republike: izjemen javni prostor s potrebo po dialogu mesta in države

prof. dr. Marjan Hočevar
Fakulteta za družbene vede, UL

 

Uvodoma naj poudarim osebno zadovoljstvo z odločitvijo Mestne občine Ljubljana, da ob dosedanjih številčnih ožjih strokovnih razpravah preveri še »javnomnenjski utrip« o nadaljnji ureditvi in rabi Trga republike. Prevladalo je zavedanje, da izjemnost, kompleksnost in večdimenzionalnost tega (javnega) prostora v središču Ljubljane resnično zahteva celovito obravnavo, onkraj stroke »v ednini«. Takšno postopanje je značilnost progresivnih in inkluzivnih mestnih politik v Evropi. Z resnim konzultativnim vključevanjem ne zgolj najširše javnosti (prebivalcev, obiskovalcev), temveč tudi strokovnih javnosti, ki se poleg ožje, urbanistično-arhitekturne stroke, neposredno ali posredno ukvarjajo s fizičnim ter družbenim prostorom mesta, se krepi legitimacijska moč upravljavcev mesta. Odločitev o tem, da raziskavo izvajamo sociologi s podporo znanstvenega instrumentarija, ne pa morda komercialno naravnana marketinška agencija, kaže na to, da MOL ni zasledovala le komunikacijskih (»piar«),

temveč predvsem interese širše legitimizacije dosedanjega in prihodnjega ravnanja v povezavi z urejanjem in rabo tega prostora. Drža omogočanjaneodvisnega in nepristranskega raziskovanja problematike je bila prisotna od začetka snovanja raziskave, vmesnih konzultacij do končnega izvedbenega usklajevanja med načelnikom Oddelka za urejanje prostora s sodelavci, podžupanom in županom ter raziskovalno skupino Centra za prostorsko sociologijo (CPS), FDV, UL. Čeprav je bilo dela precej več, kot sem načrtoval, sem z zavzetostjo in raziskovalno radovednostjo z veseljem preživel pomlad in poletje na terenu in ob računalniku tuhtal ter analiziral rezultate raziskave.

Ta raziskava je zasnovana, rezultati raziskave pa so interpretirani s sociološkimi, natančneje prostorsko sociološkimi konceptualnimi izhodišči. Vodja projekta in raziskovalci CPS se teoretsko in empirično ukvarjamo z vprašanji družbenega razumevanja fizičnega prostora. Izhajamo iz predpostavke, da je urbanizem, prostorsko urejanje, regulacija in širše načrtovanje prostora družbena dejavnost, profesionalno pa zajema različne stroke in discipline (ne »stroko« v ednini). Iz tega izhaja t.i. čezsektorsko razumevanje urbanih vprašanj,

 

problemov, konfliktov, interesov in prostorske regulacije. CPS je tudi sicer v preteklosti izvajal številne raziskave in sodeloval v razvojnih ter načrtovalskih projektih za MOL, in sicer: v obliki javnomnenjskih raziskav, diskurzivnih analiz, oblikovanja prostorskih strategij ipd. Izhajamo iz podmene, da je Trg republike, zlasti t. i. ploščad in okoliška urbana zasnova, javni mestni prostor (površina). Sodobni sociološki pristopi urejanja in rabe zaprtih, polodprtih in odprtih javnih mestnih prostorov v izhodišču ne predvidevajo vnaprejšnje determiniranosti rabe glede na institucionalnega upravljavca ali lastnika (npr. državo ali občine). Ta pristop sledi načelu nehierarhičnega povezovanja različnih ravni teritorialno administrativne organiziranosti. Zlasti v primeru glavnega mesta nacionalne države, kjer se prepletajo interesi urbanosti in državnosti, je nujno sodobno partnersko in nehierarhično razmerje obeh ravni teritorialno administrativne organiziranosti. Tradicionalno načelo subordiniranosti občinske (mestne) ravni državi ni produktivno, saj ne omogoča dinamične, demokratične in večfunkcionalne rabe javnega prostora. Urejanje in rabo javnih prostorov torej medsebojno usklajujeta mesto in država. V tem kontekstu je ravno Trg republike lahko primer urejanja teh razmerij.