Ljubljanska vrata

Sistem odprtih prostorov

Shema Ravnikarjevega predloga za Trg revolucije iz leta 1958.

Na osnovi predloga iz leta ‘58 in sprejetih programskih sugestij je bil jeseni 1959 razpisan urbanistični natečaj za območje novega Trga revolucije. Poleg zelo prepričljive in celostno obravnavane rešitve je Ravnikar osvojil komisijo z njemu lastnim preseganjem danih okvirov natečaja za območje novega Trga revolucije. Projekt je po mnenju komisije od ostalih predlogov izstopal, saj je obravnaval intenzivnejše povezovanje novega kompleksa s sosednjimi mestnimi prostori, pri katerih je načenjal tudi vprašanje rekonstrukcije.

V natečajni rešitvi ‘območja novega Trga revolucije’ je v primerjavi s preteklima predlogoma ureditve območja razviden napredek v razumevanju novega trga kot dela mestnega središča, to je sestavljanje odprtih prostorov v večjo kompozicijo. Posamezni prostori se ‘svobodno prelivajo, njihovo bogastvo pa se odkriva z gibanjem pešca skozi prostor; izmenjevanje polnega in praznega odkriva vedno nove estetske urbanistične kvalitete, ki jih statični prostor ne more nuditi‘.